Kaj imata skupnega kolesarska vožnja po mestu in otvoritev novega centra kulture?

Zadnje desetletje je področje kinematografije zaznamoval pojav novih kinodvoran – multipleksov, ki so nastajale praviloma na obrobjih večjih mest in v okviru nakupovalnih centrov. Nastanek teh kinematografskih centrov je pomenil spremembe tudi na mnogih drugih področjih. Kinodvorane v središčih mest so spričo finančnih problemov in tržne nekonkurenčnosti začele zapirati vrata. S tem je del prebivalstva postal prikrajšan za določeno sfero kulturne ponudbe, središča mest so začela izgubljati svoj nekdanji utrip itd.

Z novimi multipleksi so nastali tudi drugi problemi. Zaradi prostorske umeščenosti na obrobje večjih naselij – ob nakupovalna središča, so nove kinodvorane postale tudi nov generator mobilnosti prebivalstva. Povedano drugače: povečalo se je število potovanj na mestna obrobja. Če so bili kinematografi v središčih mest praviloma dostopni peš, s kolesom ali javnim prevozom, so kinematografi na obrobjih mest postali za tovrstne načine potovanja manj dostopni. To pa je za obiskovalce pomenilo, da so se v nove nakupovalne centre in kinodvorane odpravljali z avtomobili. Vožnjo z avtomobili so dodatno spodbudile še ogromne podzemne garaže in parkirišča. Lastniki nakupovalnih centrov in kinematografov niso naredili nič, da bi trend povečane uporabe avtomobilov zmanjševali. Nasprotno, motorizirano kulturo so spodbujali ter se s tem postavili ob bok ostalim protagonistom takšnega netrajnostnega, ter okolju in zdravju oporečnega razvoja. Tudi lokalne skupnosti in država proti tem pojavom skorajda nimajo na voljo učinkovitih mehanizmov. Kolateralno škodo teh procesov so najbolj občutili pešci, kolesarji, gibalno ovirani in druge skupine, ki jih v prometnem žargonu radi označujemo kot »najšibkejše udeležence«. Te skupine so bile prikrajšane za dostojen nivo dostopnosti, posledično pa so postale tudi bolj socialno izključene.

Z opisano situacijo seveda nimamo namena krivdo za te procese zvalititi zgolj na kinematografe-multiplekse ali ogromna obmestna nakupovalna središča. Slika je veliko bolj zapletena in odvisna tudi od mnogih drugih dejavnikov. Brez dvoma pa opisano stanje je del problema in nas nagovarja k premislekom o nadaljnjih usmeritvah naše družbe.

Ponovna otvoritev mestne dvorane Udarnik je vesela novica za vse prebivalce in obiskovalce Maribora. Med drugim pomeni tudi to, da na najboljši kulturni dogodek v mestu lahko prideš peš ali s kolesom. Vsaka oživitev in popestritev mestnega jedra je zato korak v pravo smer, saj zmanjšuje negativne učinke suburbanizacije in motorizacije. In če pogledamo še na zadevo čisto s človeške plati: za nekoga, ki redno hodi peš ali se vozi s kolesom, je veliko lažje občutiti empatijo, odgovornost, pripadnost in zavezništvo do svoje okolice, kot za nekoga, ki se redno vozi z avtomobilom. Že to, da si v nenehni interakciji z okoljem in nisi zaprt v svoji jekleni lupini, ti daje moč, da ljudi okrog sebe bolje razumeš ter spoštuješ.